Recepti

Kumar je opozoril na različne mednarodne konflikte kot simptome prihajajočega globalnega konflikta.

Kumar je ob predstavitvi tako drzne zamisli opozoril: Kumar je opozoril: „Pri tem je treba poudariti, da napovedovalčevo opozorilo o večji previdnosti in ustrezni strategiji vključuje skrbno in resno razlago planetarnih vplivov, medtem ko nenamerne človeške napake ali odstopanja ni mogoče popolnoma izključiti. Zato bodite pozorni na scenarij vojaških spopadov na vročih območjih sveta, ki se bo sčasoma razvil.“

Pojasnil je, da je datum začetka določen s pomembnimi planetarnimi konjunkcijami, ki po njegovih besedah lahko sprožijo svetovni konflikt.

Kumar pri svojih napovedih uporablja vedsko astrološko karto, sistem, ki ima korenine v hindujski kulturi in velja za „zemljevid naše karme“ ter uporablja položaje planetov in zvezd.

Kumar je v podporo svojim argumentom spomnil na mejni spor med Indijo in Pakistanom. Osredotočil se je na napetosti med Severno in Južno Korejo. Opozoril je tudi na vse večje napetosti med Izraelom in Libanonom.

Izbira položaja za spanje je odvisna od posameznika. Nekateri raje spijo na boku na vodni postelji, drugi pa na hrbtu na trdem ležišču. Toda ali ste vedeli, da vaš spalni položaj vpliva na vaše zdravje?

Spanje – vsi ga počnemo in v njem uživamo. Za spanje porabimo približno tretjino svojega življenja – to je veliko! Spanje je zelo pomembno tudi za naš um in telo. Med spanjem pridobivamo moč in energijo. Zato ima lahko pomanjkanje spanja neprijetne posledice. Vpliva na spomin, koncentracijo, reakcijski čas, sposobnost odločanja, čustva in telesno zdravje. Vendar pa spanje ni koristno le za vaše zdravje: način spanja ima svoje prednosti in slabosti, ko gre za fizično neugodje.

Toda v kakšnem položaju je najbolje spati? Obstaja klasifikacija treh kategorij.

Spanje na hrbtu, spanje na trebuhu in spanje na boku. Položaj za spanje je lahko zelo dober ali slab, odvisno od posameznih telesnih obolenj.

6 ur
Vedno poskušajte spati vsaj 6 ur. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki spijo manj kot 6 ur, več telesnih in čustvenih težav kot tisti, ki spijo več kot 6 ur. Pomembno je upoštevati to pravilo, da se izognete kroničnemu pomanjkanju spanja. Vaše telo začne čutiti pomanjkanje spanja, če dva tedna spite manj kot 6 ur.

Ležanje na hrbtu je koristno za hrbtenico. Edina slabost je smrčanje.

Ali spite na boku? Potem zagotovo niste sami, saj je to najpogostejši spalni položaj. Če spite na boku, lahko to povzroči težave z rokami in nogami. Spanje na desnem boku vpliva tudi na prebavo in kislost želodca.

Avstralka v 33. tednu nosečnosti je spoznala, da se v njeni maternici razvija več kot le otrok. Ultrazvok je v trebuhu 28-letne Emily Wiles razkril petkilogramsko novotvorbo.

Nadaljnje preiskave so pokazale, da ima nosečnica zelo agresivno vrsto raka na jajčnikih, zato so se odločili za carski rez in odstranitev otroka sedem tednov prej.

„Rak le redko prizadene otroka in ne prodre skozi posteljico – največje tveganje za otroka je, da je mati bolna,“ je novinarjem povedala kirurginja Sarah Janssens.

Emily je tudi sama prestala akutno kemoterapijo, zato se mlada mamica zdaj zdravi, medtem ko skrbi za novorojenega sina Elijaha.

Skupina najstnikov se je med sprehodom po gozdnatem območju na Hrvaškem odločila, da se bo fotografirala za spomin.

Zdi se, da je v tem nekaj izjemnega. Na potovanjih vsi fotografirajo, saj se je v prostem času včasih lepo potopiti v spomine in se spomniti zanimivih trenutkov iz življenja.

Vendar so ti fantje namesto prijetne nostalgije doživeli pravo grozo, saj so po vrnitvi domov z grozo opazili, da je na fotografiji vidna neka silhueta.

Vsi udeleženci izleta priznavajo, da niso videli nikogar nepovabljenega, zato bi ta postava lahko pripadala kakšni zlonamerni osebi, ki jih je od daleč opazovala z nekim namenom.

Upokojenci bodo prihodnji mesec prejeli nekaj evrov manj kot ta mesec, saj so julija poleg pokojnine prejeli tudi račun za junij, maja pa tega računa ne bo.

Pokojnine so se redno usklajevale, upokojenci pa so na svoje račune prejeli nekoliko višje pokojnine.

Tako je upokojenec s povprečno pokojnino januarja prejel približno 67 evrov več kot oktobra, februarja pa še pet evrov več. Februarja so upokojenci prejeli tudi 0,6-odstotni poračun za januar (to je razlika med običajno februarsko uskladitvijo in delno januarsko uskladitvijo: 8,8 – 8,2 = 0,6).

Izračun za julij je bil enak znesku junijskega povišanja pokojnin, kar pomeni, da pri povprečni pokojnini znaša približno pet evrov. Na splošno je upokojenec s povprečno pokojnino julija prejel nakazilo za približno deset evrov več kot junija.

Žogica pri odločanju, ali naj se pokojnine letos zaradi višjih cen na različnih področjih, tudi pri osnovnih življenjskih potrebščinah, še enkrat izredno uskladijo, je zdaj pri vladi. Svet pokojninskega zavoda jo je namreč danes pozval, da se v okviru razpoložljivih finančnih sredstev odloči za izredno uskladitev, izraženo v odstotkih.

Ministrstvo za delo se loteva dolgoročnih sprememb pokojninske zakonodaje, pri tem pa razmišlja tudi o ukrepih, ki bi zvišali pokojnine in neto plače. Revolucije ali večje pokojninske reforme pa vendarle ni pričakovati. Podaljšanje delovne dobe ni niti na mizi, tudi do podaljšanja upokojitve starosti pa so na ministrstvu za delo zadržani.

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec, so danes sindikatom in delodajalskim organizacijam predstavili izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. Do septembra, ko se bodo začeli o njih pogajati na ekonomsko-socialnem svetu, jih socialni partnerji ne bodo komentirali, so se dogovorili.

Na mizi bo več ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na večje število prebivalcev Slovenije. Na primer ukrepi, ki naj bi povečali pokojnine in neto plače, zvišali prispevke za (popoldanske) samostojne podjetnike, spodbujali daljše ostajanje v delovni aktivnosti, spremenili starejše delavce v mentorje, uvedli dodatne davčne obremenitve na premoženje

Demografski prelom naj ne bi bil tako hud

• Ministrstvo s spremembo pokojninske zakonodaje zasleduje tri cilje.
• Izboljšati blaginjo upokojencev, zlasti najranljivejših, torej predvsem samskih upokojencev in invalidsko upokojenih.
• Poskrbeti za vzdržnost sistema, zlasti ob upoštevanju demografskega prehoda. Projekcije namreč kažejo, da se bo razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci zmanjšalo.
• Izboljšati transparentnost odmere pokojnine in povečati zaupanje v sistem. Sedanji pokojninski sistem je namreč v celoti razumljiv majhnemu številu ljudi.

Pokojninsko reformo je Evropski komisiji obljubila prejšnja vlada, v kateri je bil premier Janez Janša. Sprejeta mora biti do 1. januarja 2025, prinesti pa mora predvsem finančno vzdržnost sistema, piše v načrtu za okrevanje in odpornost.

Vendar je sedanje ministrstvo v sodelovanju z inštitutom za ekonomska raziskovanja ugotovilo, da niso potrebne tako radikalne spremembe, kot jih je pričakovala Evropska komisija.

Ta je namreč izračunala, da bodo v Sloveniji izdatki za pokojnine, ki zdaj znašajo približno 10 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), do leta 2057 narasli že na 16 odstotkov.

Ministrstvo in inštitut pa sta uporabila “bolj realistične” predpostavke in predvidevata dvig na “samo” približno 13,5 odstotka BDP.

Spodbujanje daljšega dela

Kljub temu pa so na ministrstvu pripravili izhodišča za spremembe, s katerimi naj bi skupnost lažje zagotovila dostojne pokojnine za naraščajoče število neaktivnih.

Najprej poudarjajo, da podaljšanja pokojninske oziroma delovne dobe, ki zdaj znaša 40 let, med izhodišči ni. V Sloveniji je še vedno veliko fizičnih delavcev, za katere je več kot 40 let dela nepredstavljivo, menijo na ministrstvu.

Kot pojasnjujejo, dejanska povprečna starost ob upokojitvi že zadnjih deset let precej hitro narašča. Za moške se je dvignila s 60,9 na 62,7 leta, na ženske pa z 58,5 na 61,5 leta. Tudi če se v pokojninskem sistemu ne spremeni nič, se bo do leta 2046 povprečna upokojitvena starost v Sloveniji dvignila na 64,9.

Ker pa je pri nas delovno aktivnih samo 31 odstotkov ljudi, starih med 59 in 64 let, povprečje EU pa je 49,5 odstotka, želi ministrstvo podaljšati nekatere ukrepe, namenjene spodbujanju dela starejših, ter uvesti nekatere nove.

Ukrepi, ki bi se po predlogu ministrstva lahko podaljšali, so:

• izplačevanje 40 odstotkov pokojnine za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe,
• dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe,
• subvencije za prispevke starejših.

Izhodišča ministrstva pa naštevajo tudi več predlogov novih ukrepov. Tisti, za katere naj bi med socialnimi partnerji že zdaj obstajal delni konsenz, se nanašajo na prilagoditve dela starejšim delavcem.

Tako naj bi delodajalce zavezali, da se z delavcem, starim med 55 in 60 let, dogovorijo o postopnem prilagajanju delovnega mesta, delovne obremenitve in vsebine dela. Zasledovali naj bi sistem mentorstva, po katerem bi lahko starejši delavci, ki jim morda fizično niso več na vrhuncu, prenašali svoje znanje na naslednike.

Ob tem naj bi v gospodarstvu, morda na ravni panog, razvijali program dela starejših. Uvedel bi se lahko tudi tako imenovani sistem 80/90/100. To bi pomenilo, da delavec oziroma delavka dela z 80-odstotno obremenitvijo, prejema 90-odstotno plačo, prispevke pa ima, s pomočjo subvencije, plačane 100-odstotno.

Dvig upokojitve starosti samo ob dvigu pokojnin

Ministrstvo za delo daje v razpravo tudi predloge ukrepov, ki jih samo ne zagovarja zelo močno, se je pa pripravljeno o njih pogovarjati. Med njimi sta tudi dvig upokojitvene starosti in podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine.

Starostna meja za upokojitev zdaj znaša 60 let za tiste, ki dosežejo 40 let delovne dobe, in 65 let za tiste, ki pogoja delovne dobe ne dosežejo. Referenčno obdobje, torej obdobje v delovni dobi, ko je imel posameznik najvišjo plačo in je vplačal največ prispevkov, pa je trenutno 24 let. Podaljšanje referenčnega obdobja torej praviloma pomeni nižjo pokojnino.

Če bi se socialni partnerji odločili za dvig starostnega pogoja ali podaljšanje referenčnega obdobja, bi se to “kompenziralo” s hkratnim dvigom najnižje pokojninske osnove in odmernega odstotka, predvidevajo izhodišča ministrstva. Torej z ukrepoma, ki bi zvišala pokojnine.

Dvig neto plač?

Na mizi pa bosta še en ukrep, ki bi lahko zvišal pokojnine, in ukrep, ki bi zvišal neto plače.

Pokojnine se usklajujejo vsaj enkrat letno, višina uskladitve pa se izračuna s seštevkom 40 odstotkov inflacije in 60 odstotkov letne rasti plač. Ministrstvo razmišlja o predlogu, da bi se dal večji poudarek inflaciji, saj ta vsaj v zadnjem času raste hitreje od plač. Tak ukrep naj bi torej zvišal pokojnine.

Neto plače pa bi se zvišale, če bi socialni partnerji sprejeli predlog ministrstva, da se postopno izenačita pokojninska prispevka, ki ju plačujeta delavec in delodajalec. Delavec zdaj iz svoje bruto plače prispeva 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85 odstotka bruto plače. Če bi se prispevka izenačila tako, da bi skupno še vedno znašala 24,35, bi se neto plača povečala, saj bi se delavčev prispevek znižal za dobre tri odstotne točke. To bi med drugim povečalo domačo potrošnjo, razmišljajo na ministrstvu.

Na drugi strani pa na ministrstvu predlagajo uveljavitev načela “vsako delo šteje”, s čimer bi uvedli plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto prihodka oziroma prispevke. To bi na primer zvišalo obremenitev (popoldanskih) samostojnih podjetnikov.

Razmišljajo pa tudi o uvedbi bruto sistema pokojnin, saj sedanji neto sistem pomeni manjšo povezavo med plačami in pokojninami, dvigu vdovskih pokojnin, prenovi sistema invalidskega zavarovanja in poenotenju pokojninskih dob. Ideja je, da si posamezniki ne bi več mogli zmanjšati upokojitvenih pogojev s služenjem vojaškega roka in otroki, ampak bi si s tem samo zvišali pokojnine. Najvišje število let, ki jih je možno dokupiti, pa bi s spremembami lahko znižali s pet na tri leta.

Na ministrstvo pa v razpravo pošiljajo tudi predlog o dodatnem viru financiranja pokojnine, namreč o dodatnem obdavčenju premoženja in dohodkov, ki ne izvirajo iz dela. Po davčnih prihodkih s tega naslova je namreč Slovenija pri repu EU, poudarjajo na ministrstvu.

Posebej pa opozarjajo tudi, da spremembe, kakršnekoli že bodo, ne bodo imeli pomembnega vpliva na tiste, ki se pripravljajo na upokojitev v naslednjih letih. Uveljavljati se bodo namreč začele šele čez nekaj let in to postopoma, pojasnjujejo.

Iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober sta v enem mesecu zbrala več kot 10.000 podpisov in v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. Pokojnine, ki ne presegajo 1.000 evrov, bi zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1.500 evrov za deset odstotkov, tiste nad 1.500 evrov pa za pet odstotkov.

Iniciativa „Glas upokojencev“ je v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o izrednem povišanju pokojnin. V enem mesecu sta zbrala 10.278 podpisov, so na današnji novinarski konferenci pred DZ povedali predstavniki organizacij.

To je predlog, ki bi za 20 odstotkov povečal pokojnine pod 1.000 EUR, za deset odstotkov pokojnine do 1.500 EUR in za pet odstotkov pokojnine nad 1.500 EUR. Zakon bo veljal, dokler ne bo sprejeta nova pokojninska reforma.

Po ocenah združenja bo za financiranje interventnega zakona 1. oktobra potrebnih 690 milijonov evrov, je povedal podpredsednik združenja Igor Chrnoga. Prav tako bi po njihovem mnenju sredstva lahko pridobili z zmanjšanjem sredstev nevladnim organizacijam in iz pokojninskega programa za borce, ki ga prejemajo potomci borcev.

V okviru pobude „Glas upokojencev“ so se zbirali podpisi volivcev za vložitev predloga zakona o izrednem povišanju pokojnin v parlamentarni postopek. Za vložitev predloga zakona v parlament potrebujejo 5.000 podpisov.

Pavel Rupar, vodja Iniciative „Glas upokojencev“ in Zavoda „1. oktober“, je danes pozdravil ustanovitev seniorske organizacije stranke Gibanje za svobodo, „če jim bo uspelo narediti nekaj, česar doslej niso, če se bodo še nekajkrat spomnili na težko življenje upokojencev“. Dodal je, da se združenje Zavoda 1. oktober ne bori za glasove upokojencev, temveč se na levi in desni bori za zvišanje pokojnin.

Avstralski znanstveniki so poskrbeli za pravo znanstveno senzacijo, poroča „Focus“ s sklicevanjem na Daily Mail.

Uspelo jim je namreč na video posneti proces nastajanja zarodka, kar lahko raziskovalce približa razrešitvi skrivnosti nastanka človeškega življenja.

Kot so pojasnili avtorji dela, je bil predmet preučevanja zarodek prepelice, ki je podoben človeškemu.

Z novo tehnologijo, ki uporablja fluorescenčni protein, so „osvetlili“ celice v zarodku, kar je ekipi omogočilo, da je na video posnetek zabeležila trenutek njegovega nastanka.