Ministrstvo za delo se loteva dolgoročnih sprememb pokojninske zakonodaje, pri tem pa razmišlja tudi o ukrepih, ki bi zvišali pokojnine in neto plače. Revolucije ali večje pokojninske reforme pa vendarle ni pričakovati. Podaljšanje delovne dobe ni niti na mizi, tudi do podaljšanja upokojitve starosti pa so na ministrstvu za delo zadržani.
Oglas
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec, so danes sindikatom in delodajalskim organizacijam predstavili izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. Do septembra, ko se bodo začeli o njih pogajati na ekonomsko-socialnem svetu, jih socialni partnerji ne bodo komentirali, so se dogovorili.
Na mizi bo več ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na večje število prebivalcev Slovenije. Na primer ukrepi, ki naj bi povečali pokojnine in neto plače, zvišali prispevke za (popoldanske) samostojne podjetnike, spodbujali daljše ostajanje v delovni aktivnosti, spremenili starejše delavce v mentorje, uvedli dodatne davčne obremenitve na premoženje
Demografski prelom naj ne bi bil tako hud
- Ministrstvo s spremembo pokojninske zakonodaje zasleduje tri cilje.
- Izboljšati blaginjo upokojencev, zlasti najranljivejših, torej predvsem samskih upokojencev in invalidsko upokojenih.
- Poskrbeti za vzdržnost sistema, zlasti ob upoštevanju demografskega prehoda. Projekcije namreč kažejo, da se bo razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci zmanjšalo.
- Izboljšati transparentnost odmere pokojnine in povečati zaupanje v sistem. Sedanji pokojninski sistem je namreč v celoti razumljiv majhnemu številu ljudi.
Pokojninsko reformo je Evropski komisiji obljubila prejšnja vlada, v kateri je bil premier Janez Janša. Sprejeta mora biti do 1. januarja 2025, prinesti pa mora predvsem finančno vzdržnost sistema, piše v načrtu za okrevanje in odpornost.
Vendar je sedanje ministrstvo v sodelovanju z inštitutom za ekonomska raziskovanja ugotovilo, da niso potrebne tako radikalne spremembe, kot jih je pričakovala Evropska komisija.
Ta je namreč izračunala, da bodo v Sloveniji izdatki za pokojnine, ki zdaj znašajo približno 10 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), do leta 2057 narasli že na 16 odstotkov.
Ministrstvo in inštitut pa sta uporabila “bolj realistične” predpostavke in predvidevata dvig na “samo” približno 13,5 odstotka BDP.
Spodbujanje daljšega dela
Kljub temu pa so na ministrstvu pripravili izhodišča za spremembe, s katerimi naj bi skupnost lažje zagotovila dostojne pokojnine za naraščajoče število neaktivnih.
Najprej poudarjajo, da podaljšanja pokojninske oziroma delovne dobe, ki zdaj znaša 40 let, med izhodišči ni. V Sloveniji je še vedno veliko fizičnih delavcev, za katere je več kot 40 let dela nepredstavljivo, menijo na ministrstvu.
Kot pojasnjujejo, dejanska povprečna starost ob upokojitvi že zadnjih deset let precej hitro narašča. Za moške se je dvignila s 60,9 na 62,7 leta, na ženske pa z 58,5 na 61,5 leta. Tudi če se v pokojninskem sistemu ne spremeni nič, se bo do leta 2046 povprečna upokojitvena starost v Sloveniji dvignila na 64,9.
Ker pa je pri nas delovno aktivnih samo 31 odstotkov ljudi, starih med 59 in 64 let, povprečje EU pa je 49,5 odstotka, želi ministrstvo podaljšati nekatere ukrepe, namenjene spodbujanju dela starejših, ter uvesti nekatere nove.
Ukrepi, ki bi se po predlogu ministrstva lahko podaljšali, so:
- izplačevanje 40 odstotkov pokojnine za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe,
- dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe,
- subvencije za prispevke starejših.
Izhodišča ministrstva pa naštevajo tudi več predlogov novih ukrepov. Tisti, za katere naj bi med socialnimi partnerji že zdaj obstajal delni konsenz, se nanašajo na prilagoditve dela starejšim delavcem.
Tako naj bi delodajalce zavezali, da se z delavcem, starim med 55 in 60 let, dogovorijo o postopnem prilagajanju delovnega mesta, delovne obremenitve in vsebine dela. Zasledovali naj bi sistem mentorstva, po katerem bi lahko starejši delavci, ki jim morda fizično niso več na vrhuncu, prenašali svoje znanje na naslednike.
Ob tem naj bi v gospodarstvu, morda na ravni panog, razvijali program dela starejših. Uvedel bi se lahko tudi tako imenovani sistem 80/90/100. To bi pomenilo, da delavec oziroma delavka dela z 80-odstotno obremenitvijo, prejema 90-odstotno plačo, prispevke pa ima, s pomočjo subvencije, plačane 100-odstotno.
Dvig upokojitve starosti samo ob dvigu pokojnin
Ministrstvo za delo daje v razpravo tudi predloge ukrepov, ki jih samo ne zagovarja zelo močno, se je pa pripravljeno o njih pogovarjati. Med njimi sta tudi dvig upokojitvene starosti in podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine.
Starostna meja za upokojitev zdaj znaša 60 let za tiste, ki dosežejo 40 let delovne dobe, in 65 let za tiste, ki pogoja delovne dobe ne dosežejo. Referenčno obdobje, torej obdobje v delovni dobi, ko je imel posameznik najvišjo plačo in je vplačal največ prispevkov, pa je trenutno 24 let. Podaljšanje referenčnega obdobja torej praviloma pomeni nižjo pokojnino.
Če bi se socialni partnerji odločili za dvig starostnega pogoja ali podaljšanje referenčnega obdobja, bi se to “kompenziralo” s hkratnim dvigom najnižje pokojninske osnove in odmernega odstotka, predvidevajo izhodišča ministrstva. Torej z ukrepoma, ki bi zvišala pokojnine.
Dvig neto plač?
Na mizi pa bosta še en ukrep, ki bi lahko zvišal pokojnine, in ukrep, ki bi zvišal neto plače.
Pokojnine se usklajujejo vsaj enkrat letno, višina uskladitve pa se izračuna s seštevkom 40 odstotkov inflacije in 60 odstotkov letne rasti plač. Ministrstvo razmišlja o predlogu, da bi se dal večji poudarek inflaciji, saj ta vsaj v zadnjem času raste hitreje od plač. Tak ukrep naj bi torej zvišal pokojnine.
Neto plače pa bi se zvišale, če bi socialni partnerji sprejeli predlog ministrstva, da se postopno izenačita pokojninska prispevka, ki ju plačujeta delavec in delodajalec. Delavec zdaj iz svoje bruto plače prispeva 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85 odstotka bruto plače. Če bi se prispevka izenačila tako, da bi skupno še vedno znašala 24,35, bi se neto plača povečala, saj bi se delavčev prispevek znižal za dobre tri odstotne točke. To bi med drugim povečalo domačo potrošnjo, razmišljajo na ministrstvu.
Na drugi strani pa na ministrstvu predlagajo uveljavitev načela “vsako delo šteje”, s čimer bi uvedli plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto prihodka oziroma prispevke. To bi na primer zvišalo obremenitev (popoldanskih) samostojnih podjetnikov.
Razmišljajo pa tudi o uvedbi bruto sistema pokojnin, saj sedanji neto sistem pomeni manjšo povezavo med plačami in pokojninami, dvigu vdovskih pokojnin, prenovi sistema invalidskega zavarovanja in poenotenju pokojninskih dob. Ideja je, da si posamezniki ne bi več mogli zmanjšati upokojitvenih pogojev s služenjem vojaškega roka in otroki, ampak bi si s tem samo zvišali pokojnine. Najvišje število let, ki jih je možno dokupiti, pa bi s spremembami lahko znižali s pet na tri leta.
Na ministrstvo pa v razpravo pošiljajo tudi predlog o dodatnem viru financiranja pokojnine, namreč o dodatnem obdavčenju premoženja in dohodkov, ki ne izvirajo iz dela. Po davčnih prihodkih s tega naslova je namreč Slovenija pri repu EU, poudarjajo na ministrstvu.
Posebej pa opozarjajo tudi, da spremembe, kakršnekoli že bodo, ne bodo imeli pomembnega vpliva na tiste, ki se pripravljajo na upokojitev v naslednjih letih. Uveljavljati se bodo namreč začele šele čez nekaj let in to postopoma, pojasnjujejo.
