Žogica pri odločanju, ali naj se pokojnine letos zaradi višjih cen na različnih področjih, tudi pri osnovnih življenjskih potrebščinah, še enkrat izredno uskladijo, je zdaj pri vladi. Svet pokojninskega zavoda jo je namreč danes pozval, da se v okviru razpoložljivih finančnih sredstev odloči za izredno uskladitev, izraženo v odstotkih.
Oglas
Po opozorilu generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža pa je treba imeti pri usklajevanju pokojnin v mislih, da vsak odstotek uskladitve na letni ravni pomeni 64 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Za izredno uskladitev se je zavzela Zveza društev upokojencev Slovenije. Kot vzrok je navedla val podražitev, ki je po njeni oceni nevzdržen. Kot so opomnili v zvezi, so se podražile celo osnovne življenjske potrebščine.
Na podlagi razpoložljivih podatkov glede rasti cen in plač ter glede stopnje inflacije v letošnjem letu je po njihovih besedah očitno, da so v skladu s pokojninskim zakonom podani pogoji za izredno uskladitev. Ta bi po njihovi grobi oceni morala znašati najmanj tri odstotke.
Izredno usklajene pokojnine so bile nazadnje izplačane s pokojninami za januar. Pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, so se dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Zvišanje je bilo izvedeno v skladu z novelo pokojninskega zakona, ki jo je DZ sprejel sredi januarja. Z njo je želel odpraviti zaostanek pri usklajevanju pokojnin in drugih prejemkov, uveljavljenih do konca leta 2010, in tistih, uveljavljenih v letu 2011.
Redna uskladitev, ki je sledila februarja, pa je znašala 4,4 odstotka, pri čemer je bil nakazan tudi poračun od 1. januarja. Tako se je denimo pokojnina v višini 600 evrov od 1. januarja zvišala za malenkost več kot 26 evrov, na nekaj nad 626 evrov. Upokojencev s pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja, med katere sodijo starostna, invalidska, vdovska in družinska, je po podatkih zavoda približno 628.000.
Člani sveta so se danes seznanili tudi z raziskavo Inštituta za ekonomska raziskovanja o socialno-ekonomskem položaju starostnih in invalidskih upokojencev ter delovnih invalidov, po kateri se je razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo vse od leta 2000 naprej zniževalo, tako da je povprečna starostna pokojnina leta 2021 znašala le še malenkost manj kot 57 odstotkov povprečne neto plače. Odločili so se, da raziskavo pošljejo v vednost vladi, DZ in DS.
Že takoj na začetku seje, ki je trajala skoraj šest ur, so predstavniki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) orisali analizo OECD o javnih pokojninskih sistemih v državah članicah v delu, ki se nanaša na Slovenijo. V njem so naši državi svetovali, da kot prednostno nalogo naslovi povečevanje javnih izdatkov za pokojninski sistem, ki je sicer potrebno zaradi hitrega staranja prebivalstva.
Prav tako se je svet seznanil z letnim poročilom Kapitalske družbe za lani, iz katerega izhaja, da je imela družba konec lanskega leta več kot 1,4 milijarde evrov sredstev.
