Meja za starostno upokojevanje bi se pomaknila na 67 let

Slovenska družba se stara, mladi se zaposlujejo pozneje. Pokojninski sistem moramo pripraviti na demografski prehod, so prepričani na ministrstvu za delo, kjer so izhodišča za reformo pripravili že lansko poletje. Ključno: še vedno boste lahko odšli v pokoj po 40 letih dela. “Daljšanje tega bi bilo neučinkovito in nepotrebno. Trenutno hodijo v pokoj ženske pri 61,7, moški pri 62,8 leta. To starost, dejansko starost pri upokojitvi, bi želeli, da se podaljša, ker si bomo potem lahko privoščili višje pokojnine,” pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Snovalci reforme predlagajo dvig s 65 na 67 let. “67 bi veljajo kvečjemu za tiste, ki še niso delali 40 let, pa si želijo v pokoj,” še pojasnjuje državni sekretar.

“Politično zagotovo ni realno, da bi hkrati podaljšali delovno dobo in še dvignili upokojitveno starost, je pa jasno, da mora biti reforma taka, da bo tudi ekonomsko finančno vzdržna,” medtem opozarja Matej Lahovnik, član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja. Člani strateškega sveta za makroekonomijo pri predsedniku vlade sicer podpirajo, da višina pokojnine ne bo več povprečje 24 najboljših let, pač pa bodo upoštevali vseh 40 z izbrisom najslabših pet. “Tudi zato, da se izognemo kakšnim špekulativnim potezam, ko bi si posamezniki samo določeno obdobje izplačevali neke višje plače, kasneje pa potem minimalne plače,” pojasnjuje Lahovnik.

Strateški svet pa nasprotuje denimo postopnemu dvigu odmernega odstotka, saj da bi to poglobilo razlike med upokojenci. K reformi, ki zagotavlja vzdržnost, je Slovenijo pozval tudi Bruselj. Če pokojninske reforme ne bo, bi lahko ostali brez evropskih milijonov iz načrta za okrevanje in odpornost.

Državni sekretar sicer zavrača, kot pravi, zgrešeno oceno Evropske komisije, da je Slovenija med državami z visokim tveganjem za finančno vzdržnost prav zaradi stroškov, povezanih s staranjem. “Taista delovna skupina je svoje projekcije že popravila in skupaj s spremembami, ki jih predlagamo, bi Slovenija do leta 2050 ostala okrog povprečja EU,” ocenjuje Feketija.

Kot še pravi, pa javnih financ ne moremo stabilizirati samo na račun pokojnin. Še veliko večja je denimo zdravstvena blagajna, opozarja tudi ekonomist Lahovnik. “Videli smo že veliko napovedanih reform, od davčne do zdravstvene, kjer se potem ni nič zgodilo, tako da pretiran optimist nisem, želim pa verjeti, da je dovolj modrosti tudi v vladi.”

Na vladno mizo bi pokojninska reforma sicer morala že januarja, pa se je zaradi nesoglasij, predvsem na relaciji: finance – delo zamaknilo. Vlada naj bi izhodišča vendarle dobila čez nekaj tednov, potem pa sledi pol leta pogajanj s socialnimi partnerji.